APDEJT.si

Dmitrij Peskov je izjavil, da bo veliko ljudi, vključno znotraj ZDA, poskušalo prekiniti mirovni proces v Ukrajini. Sergej Rjabkov je opozoril, da se lahko situacija močno zaostri, če ZDA ne sprejmejo ruskega predloga o omejitvah v okviru sporazuma START. Prav tako je dejal, da Rusija ni pripravljena javno razpravljati o podrobnostih mirovnega načrta Donalda Trumpa za Ukrajino.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je opozoril, da se bo situacija močno zaostrila, če ZDA ne bodo sprejele ruskega predloga glede omejitev v okviru sporazuma DSNV. Poudaril je, da aktivna uporaba zahodnih medijev otežuje pogajanja o diplomatski rešitvi v Ukrajini in da ne nameravajo javno razpravljati o podrobnostih ameriškega mirovnega načrta. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pozval, naj se ne precenjuje pomena uhajanja telefonskih pogovorov, ker naj bi to oviralo mirovna prizadevanja, in dejal, da je za napoved zaključka konflikta še prezgodaj. Ameriški minister za vojsko Dan Driscoll je med obiskom v Kijevu ponovil opozorilo ukrajinskim uradnikom, da se ukrajinske oborožene sile soočajo s težkimi razmerami na bojišču in jih čaka neizogiben poraz proti ruskim silam.

Donald Trump je branil svojega odposlanca za Rusijo, Stiva Vitkofa, po poročilih, da naj bi svetoval Kremlju o predlogu mirovnega sporazuma z Ukrajino. Vladimir Putin je med pogovorom opozoril Trumpa, da bi dobava raket Ukrajini povzročila eskalacijo konflikta. ZDA so sprožile nove diplomatske napore za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je EU razdeljena glede usode zamrznjenega ruskega premoženja.

Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil nezadovoljstvo z nizko stopnjo zaposlenosti ukrajinskih beguncev v Nemčiji in poudaril, da bi morali tisti, ki so sposobni delati, najti zaposlitev namesto prejemanja socialne pomoči. Merz je to izjavil na zasedanju nemškega združenja delodajalcev (BDA) in izpostavil, da se je število prošenj za azil septembra 2025 zmanjšalo za več kot 60 % v primerjavi z letom prej, kar pripisuje novi migracijski politiki.

Donald Trump je ponovil kritike na račun Ukrajine, češ da ne izraža dovolj hvaležnosti za ameriško pomoč v vojni z Rusijo. Trump je še dejal, da do vojne v Ukrajini ne bi prišlo, če bi bil on še vedno predsednik ZDA.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je možnost novega srečanja med predsednikoma Rusije in ZDA še vedno na dnevnem redu.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bo Rusija preučila možnost izvedbe novih jedrskih poskusov po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ruski minister za obrambo Andrej Bjelousov je izjavil, da bi se Rusija morala nemudoma začeti pripravljati na izvedbo jedrskih poskusov v polnem obsegu. Putin je dejal, da je treba Trumpove izjave o jedrskih poskusih jemati resno.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je pozval predsednika Vladimirja Putina, naj nemudoma začne s pripravami na jedrske poskuse v polnem obsegu. Putin je dejal, da bo Rusija razmislila o ponovni izvedbi jedrskih poskusov, če bodo to storile Združene države. Hkrati pa je ruski zunanji minister Sergej Rjabkov izjavil, da pogoji za srečanje med Putinom in Trumpom še niso izpolnjeni.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Vladimir Putin je na sestanku Sveta za nacionalno varnost naročil oceno odgovora na ameriško posodabljanje strateškega orožja in morebiten odstop ZDA od moratorija na jedrske poskuse. Poudaril je, da Rusija spoštuje sporazum o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, vendar bo odgovorila na jedrske poskuse drugih držav. Andrej Belousov je pozval k pripravi na odgovor. Sestanek je bil prvotno namenjen varnosti v prometu, a so ga preusmerili v razpravo o jedrski grožnji.

Srbski predsednik Vučić je napovedal, da bo Srbija nadaljevala z izvozom streliva, kljub opozorilom ruske obveščevalne službe o možni dobavi tega streliva Ukrajini. To je v nasprotju z željami Rusije, ki si ne želi, da bi srbsko orožje prišlo v roke Ukrajine.

FSB je aretiral 37-letnega Moskovčana, osumljenega državne izdaje, ker je obveščevalni službi države članice NATA posredoval informacije o opozicijsko usmerjenih ruskih državljanih. Te informacije naj bi NATO uporabil za pridobivanje sodelavcev. Osumljenec je načrtoval pobeg v tujino, kjer so mu njegovi nadzorniki obljubili pomoč.

Kitajski predsednik Si Jinping si prizadeva za povečanje investicij in širitev gospodarskega sodelovanja z Rusijo. To se dogaja v času, ko je Rusija pod močnimi zahodnimi sankcijami zaradi vojne v Ukrajini. Si in ruski predsednik Vladimir Putin sta februarja 2022, tik pred rusko invazijo na Ukrajino, podpisala partnerstvo »brez omejitev«.

Srečanje med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, ki je bilo napovedano za ta teden, je bilo preloženo. Ruska državna agencija RIA je citirala namestnika ruskega ministra, ki je dejal, da dogovor za srečanje sploh ni obstajal in da so potrebne priprave.

Napovedano srečanje med ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiem in ruskim ministrom Sergejem Lavrovom je bilo odpovedano. Bela hiša je sporočila, da v bližnji prihodnosti ne načrtujejo srečanja med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Poročajo tudi, da poteka priprava predloga z 12 točkami za končanje vojne v Ukrajini, ki bi ga nadzoroval mirovni odbor pod vodstvom Donalda Trumpa.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je sporočila, da se je začel proces za obnovitev zunanjega napajanja jedrske elektrarne Zaporožje v jugovzhodni Ukrajini, ki je že več kot dva tedna odrezana od električnega omrežja. IAEA je sprožila pobudo po diplomatskih prizadevanjih z Ukrajino in Rusijo, potem ko je elektrarna ponovno izgubila dostop do nacionalnega omrežja.

Ukrajinske posebne službe, v sodelovanju z britansko obveščevalno službo, izvajajo napade z droni iz mednarodnih voda na ruske rafinerije nafte. Medtem je Rusija opozorila Združene države Amerike, da bodo nosile posledice, če bodo Ukrajini dobavile križarske rakete dolgega dosega Tomahawk.

Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Združene države Amerike, naj trezno ocenijo morebitne posledice dobave raket Tomahawk Ukrajini. Namestnik ministra Sergej Rjabkov je poudaril, da bi dobava teh raket bistveno spremenila situacijo. Medtem pa strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bile za rusko obrambo enako nevarne tudi rakete JASSM.

Ruski namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov je izjavil, da je zagon za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini, ki je bil prisoten po srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, izginil. Rjabkov je za zastoj v mirovnih prizadevanjih okrivil Evropo. Medtem sta Ukrajina in Rusija izvedli nove napade na ozemlje nasprotnika, pri čemer je bilo ubitih najmanj pet ljudi.

Rusija je obtožila Evropo, da je blokirala mirovni sporazum v Ukrajini, in zagrozila s povračilnimi jedrskimi poskusi proti ZDA. Ukrajinski uradnik je izjavil, da bi lahko Ukrajina uporabila rakete Tomahawk za napade na cilje znotraj Rusije, da bi pritisnila na Moskvo za mirovni sporazum. Medtem je bil Vladimir Putin na državniškem obisku v Tadžikistanu, kjer se je sestal z voditelji drugih nekdanjih sovjetskih držav. Poročilo univerze Yale iz septembra 2025 je razkrilo, da so ukrajinske otroke odpeljali v več kot 200 različnih ustanov po Rusiji, kjer so bili izpostavljeni prisilni prevzgoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost dobave raket Tomahawk Ukrajini, vendar želi vedeti, kako bi jih Kijev uporabil. Ruski diplomat je izjavil, da je zagon za mirovni dogovor v Ukrajini, ki se je pojavil po srečanju Putina in Trumpa, izčrpan.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal uredbo, ki cilja na premoženje evropskih podjetij, ki še vedno poslujejo v Rusiji. Hkrati se zdi, da so prizadevanja za rešitev ukrajinske krize, ki so se pojavila po srečanju Putina in Donalda Trumpa, zamrle. Rusija je ponudila roko Ameriki, vendar je pobuda izčrpana.

Visoki ruski diplomat je izjavil, da je zagon za iskanje miru v Ukrajini, ki se je pojavil po srečanju Putina in Trumpa v Aljaski, večinoma izgubljen. Kremelj opozarja na dobavo raket Tomahawk Ukrajini, pri čemer so izjavili, da še ne vidijo priprav za dobavo teh raket. Trump je dejal, da bo Ukrajini dobavil rakete Tomahawk, če mu bo njihova vlada povedala, kaj namerava z njimi.

Iran in Rusija sta ponovila zavrnitev poteze evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, pri čemer sta poudarila, da je ta korak nezakonit. Iranski veleposlanik v Rusiji, Kazem Jalali, je izjavil, da so Evropejci spremenili mehanizem "snapback" v orodje za nagrajevanje Združenih držav, ki so prve kršile JCPOA (skupni celoviti akcijski načrt). Iranski veleposlanik v Moskvi se je sestal s Sergejem Rjabkovom, kjer sta ponovno poudarila, da njuni državi zavračata dejanje treh evropskih držav glede vračanja sankcij proti Teheranu.

Napetosti med Rusijo in ZDA se stopnjujejo, pri čemer obe strani opozarjata na povečano nevarnost jedrskega spopada. Ruski uradniki trdijo, da so poteze Moskve odziv na dejanja Washingtona in njegovih zaveznikov, medtem ko ZDA premikajo jedrsko orožje bližje Rusiji. Poročila opisujejo potencialne faze eskalacije konflikta, kar dodatno prispeva k zaskrbljenosti glede globalne varnosti.

Vladimir Putin je pohvalil avtoriteto Indije v mednarodnih zadevah in izrazil prepričanje, da bosta Rusija in Indija še naprej širili konstruktivno sodelovanje. Poudaril je, da je Indija dosegla široko priznane uspehe na družbeno-ekonomskem, znanstvenem in tehničnem področju.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.